Ortodontija

Čeljustna in zobna ortopedija je veja zobozdravstva, ki se ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem zobnih in čeljustnih nepravilnosti pri otrocih, mladostnikih in odraslih.


Nepravilen položaj zob in čeljustnic lahko nastane v času rasti in razvoja zob, čeljusti in obraza, zaradi:

 

  • neugodnih vplivov okolja
    • razvade (sesanje prsta, dude, krpice, stekleničke)
    • prezgodnje izgube mlečnih zob zaradi zobne gnilobe
    • nepravilnih funkcij ustno obraznega sistema (dihanje skozi usta, drža odprtih ust, lega jezika na ustnem dnu namesto na nebu, vrivanje spodnje ustnice pod zgornje sprednje zobe)
  • dednih dejavnikov
    • nesorazmerje med velikostjo zob in čeljustnic
    • nesorazmerje med velikostima čeljustnic (progenija – habsburška čeljust)
    • nepravilnega položaja čeljustnic glede na lobanjsko bazo
    • tip rasti

 

Cilj čeljustne in zobne ortopedije je doseči pravilno oblikovano in funkcionalno zobovje v harmoniji z estetskim videzom obraza.

 

Diagnostični postopki v sodobni ortodontiji so: klinični pregled, fotografiranje obraza in zob, odtiskovanje zobnih lokov, RTG slikanje panoramskega in stranskega posnetka glave, po potrebi slikanje s konusnim snopom (CB CT) ali PA posnetek.

 

Po analizi diagnostičnih podatkov izdelamo načrt ortodontske obravnave in ga predstavimo pacientu in njegovim staršem. Pogovorimo se o različnih možnostih ortodontske obravnave in se dogovorimo za končni načrt, ki ga pacient (starši) podpišejo in se nato izvede.
Načrt opisuje katere vrste zobnih aparatov bomo uporabili za doseganje ortodontskega cilja. Pogosto načrt zajema sodelovanje z drugimi zobozdravniškimi in medicinskimi strokami (npr. kirurgi-implantologi, specialisti protetiki in parodontologi, maksilofacialnimi kirurgi).

 

Ortodontske nepravilnosti želimo obravnavati v najugodnejšem starostnem obdobju, ko smo z ortodontsko mehaniko najbolj učinkoviti in nošenje aparatov traja najmanj časa. Najprimernejša starostna obdobja se razlikujejo glede na vrsto nepravilnosti. Ortodontska obravnava je mogoča dokler so v ustih prisotni zobje, tudi v odrasli dobi.

 

Po končani aktivni ortodontski obravnavi (ko je v ustih nameščen zobni aparat) sledi obdobje retencije, ko ohranjamo doseženo stanje in preprečujemo recidiv. Nekateri štejejo retencijsko obdobje kot najpomembnejši del ortodontije, ki traja do končane rasti pacienta (do 25. leta oz. tri leta po končani aktivni ortodontski obravnavi zavarovalnica krije stroške kontrolnih pregledov, nato je pacient samoplačnik) in pri odraslih pacientih, doživljenjsko.